Če je le možno, se je pametno dolgotrajnemu sedenju v največji meri izogibati. To ni kak neznan namig, saj je povsem jasno, da v sedečem položaju telo močno obremenjujemo, čeprav pri kratkotrajnem sedenju morda lahko počivamo. Na udaru so predvsem tisti, ki vsakodnevno sedijo na delovnem mestu, ti so podvrženi tudi tveganju za nastanek nekaterih tegob, med katerimi so mnoge zelo nadležne, na primer išias, lahko pa se stanje stopnjuje tudi do večjih in trajnejših težav.
Bolečine v hrbtu
Najpogostejša in prva posledica dolgotrajnega sedenja so gotovo bolečine v hrbtu, ki so pri dolgotrajnem sedenju praktično neizogibne. Veliko lahko pomagamo s pravilno držo pri sedenju, neprecenljiv je tudi ergonomsko oblikovan stol, a v nobenem primeru ne moremo pričakovati povsem sproščenega sedenja skozi osem ur na dan. Dobro je, da preko delovnega dne večkrat opravimo raztezne vaje, ki sprostijo mišice in z drugačnimi obremenitvami preprečujejo nastanek bolečin v hrbtu.
Išias
Bolečine v hrbtu pogosto spremlja še išias, ki se pokaže za veliko nadlogo predvsem pri neenakomernih obremenitvah. Sicer je za to tegobo pomemben faktor v večini primerov tudi degeneracija hrbtenice, do katere pride s starostjo, tako da s prilagoditvami samega sedenja ne moremo veliko storiti.
Gotovo pa je za išias dolgotrajno sedenje en izmed faktorjev, ki pospeši pojav simptomov in težave pospešuje. Gre namreč za ukleščenje živca, ki se ujame med sesedajoče se kosti hrbtenice. Pri sedenju je hrbtenica močno obremenjena, včasih tudi neenakomerno in spodbuja degeneracijo kosti. Tako se išias pojavi prej, posledice pa so hujše. Spet pa velja za preventivo opravljati razgibavanje in raztezanje, kar kombiniramo z zdravo prehrano in splošnim zdravim življenjskim slogom. Tako je možno preprečiti razvoj išiasa, poleg tega pa na ta način lajšamo tudi bolečine, če do ukleščenja živca vseeno pride.
Težave s srčno-žilnim sistemom
Pri dolgotrajnem sedenju je zelo obremenjen tudi srčno-žilni sistem, ki v takšnem položaju ne more učinkovito delovati. Motena je cirkulacija, s tem pa je na dolgi rok močno pomanjkljiva prekrvavljenost nekaterih delov telesa, predvsem okončin. Sprva to vodi le do manjših tegob, na primer hladnih stopal in mravljincev, a na dolgi rok se lahko pojavijo večje težave, povezane z obremenitvami srčno-žilnega sistema. Poveča se tveganje za nastanek krčnih žil, oslabi lahko srčna mišica, poleg tega pa se stopnjujejo težave, ki niso neposredno povezane s sedenjem, na primer nalaganje holesterola na stenah žil.
Učinkovita preventiva za tovrstne težave je gotovo redno gibanje, ki spodbuja zdravo cirkulacijo. Veliko lahko naredimo tudi z gibalnimi vajami med sedenjem in med rednimi odmori, ko lahko hitro pospešimo pretok krvi. Če je le možno pa seveda omejimo čas, ki ga preživimo v sedečem položaju, kar je najboljša preventiva za vse omenjene in mnoge druge tegobe, do katerih pride v takšnih situacijah.