Anksioznost je vse pogostejša težava v duševnem zdravju ljudi. Takšno stanje lahko zelo vpliva na vsakodnevno delovanje in slabša kakovost življenja. Prizadeta oseba je pogosto manj uspešna in zadovoljna, kot bi v resnici lahko bila.
V primeru anksioznosti misli lahko povsem prevzamejo človeka. V določenem časovnem obdobju se jih sploh ne zmore otresti. To pomeni, da nenehno skrbi o zadevah, ki so zanj pomembne. Razmišlja na primer, kaj če ne bo mogel dihati, da se mu bo zmešalo, da je v nevarnosti ter podobno.
Čustva in telo v primeru anksioznosti
Anksioznost se kaže na številne možne načine. Prizadeta so seveda tudi čustva, ki so sila neprijetna. Posameznik čuti različne stopnje tesnobe. Ta se lahko stopnjuje celo do panike in prave groze. To se čuti po celem telesu kot izrazito nelagodje.
Telo pa se v takšnem stanju odziva na misli, ki posameznika bremenijo. Ob tesnobnem občutku se sproži adrenalin, posledično ima posameznik na primer mehka kolena, drhteče noge, potne in tresoče roke, pogosto ga tišči na vodo, ima zategnjen vrat, občutek, da bo omedlel, srce razbija in divja.
Kaj sproža anksiozne motnje?
Nekateri dejavniki, ki lahko sprožijo anksioznost, so lahko prisotni pri kar 40 % ljudeh. To so na primer anksiozne motnje v družini, prirojeno nagibanje k tesnobi, posamezne osebnostne lastnosti, nagnjenost k podcenjevanju samega sebe.
Seveda so znani tudi tisti dejavniki, ki lahko anksioznost sprožijo direktno. Za takšne vrste dejavnikov lahko rečemo, da so prisotni, tik preden nastanejo težave zaradi povečanja tesnobe. V tem primeru gre za dejavnike, kot so na primer neprijeten dogodek v določenem okolju, posameznikovo zdravstveno stanje.
Najbolj tipični simptomi anksioznosti
Strokovnjaki med najbolj tipične simptome za anksioznost na primer prištevajo spremembe v delovanju srca, bolečine v prsih, težave pri požiranju, omotičnost, vrtoglavica, kratka sapa, motnje v ravnotežju, bolečine v medenici, pretirano potenje, utrujenost, slabost, pogosto uriniranje.
Zelo pogosta težava v primeru anksioznosti je tudi nespečnost. V tem primeru je težava zlasti v aktivnih mislih in neutemeljenih skrbeh. Posameznih nenehno premleva najrazličnejše scenarije in možnosti, kako naj bi se odvile nevarne situacije. Vse to osebi ne pusti spati. Zaradi teh misli obstaja nevarnost, da četudi zaspimo, ne uspemo dosegati dovolj globokega spanja.