Stres je v današnjem, vse prehitrem tempu življenja tako rekoč človekov vsakdanji spremljevalec. Je odziv organizma na dejavnike, ki zmotijo njegovo naravno ravnovesje. Poznamo kratkotrajni ali akutni in dolgotrajni ali kronični stres. Kratkotrajni stres je tisti, ki spodbuja učenje, je v našem življenju, kot spodbuda in povečuje možnost človeka v boju za preživetje. Če ne bi bilo takšnega stresa, potem bi naši predniki zelo težko preživeli. Dolgotrajen, ponavljajoči se stres pa je tisti, ki nas na žalost lahko kar hitro popelje v bolezen. Toda za to, da ohranimo v svojem telesu pravilno ravnovesje, lahko največ naredimo prav mi sami. Glavobol, nespečnost, nemir in nervoza, utrujenost, sprememba teka, bolečine v vratu in hrbtu, pozabljivost, vse to so simptomi, ki nakazujejo stres. Danes je stres velik izziv za vse nas, saj se s stresom soočamo praktično vsak dan. Obstajajo številni dejavniki, ki pripomorejo k temu, da nas doleti stres in vsak posameznik se drugače odziva na razne vplive oziroma stresorje iz okolja. Bolezni, težave v zakonu, ločitve, brezposelnost, strogi delovni pogoji, previsoko zadani cilji, prezahtevna kariera, vse to so primeri, ki povzročajo kronično obliko stresa. Kronični ali dolgotrajen stres nas lahko kar hitro popelje v katero izmed bolezni, kot so visok krvni tlak, diabetes, debelost, motnje delovanja imunskega sistema, astma, težave s prebavo, migrenske glavobole in na koncu vse do depresije. Kadar prepoznamo stres že kar takoj, v prvi fazi, ga lahko poskušamo odpraviti sami, z odpravo vira, od koder prihajajo naše težave, s pametno organizacijo delovnega dne, z relaksacijo kot je joga, masaža, sprostitev, meditacija in predvsem z vsakodnevnim gibanjem na svežem zraku. Kadar pa se zgodi, da so alternativne metode premalo, ker je stres že preveč globoko vstopil in tako morda že postal del našega vsakdanjika, pa je pravi čas, da se odpravimo zdravniku.
Več informacij na http://fidimed.si”>www.fidimed.si
Oglejte si kako poteka rezanje s škarjami.
