Problem pa ima seveda širše odmeve, kot so zgolj znanstvena ugibanja o kakovosti organizma in genov kloniranega bitja. Kmalu so se začele oglašati različne skupine. Britanska dobrodelna organizacija Life, ki se med drugim zavzema za prepoved splava, je na primer zahtevala takojšnjo prepoved vsakršnih s kloniranjem povezanih raziskav človeških celic. Eden od znanstvenikov, ki delujejo v okviru te skupine, je ob zadnji novici o Dollyjinem zdravstvenem stanju na primer dejal: »Že prej smo vedeli za odstopanja pri dolžini telomer, celičnih struktur, ki so povezane s staranjem. Poenostavljeno to pomeni, da se prehitro stara, zato nismo presenečeni, ko slišimo, da so se pojavile nove okvare, ki so posledica kloniranja. Informacija o artritisu je pomembnejša za tiste neodgovorne znanstvenike, ki želijo klonirati ljudi. Ta debata že dolgo ni več le teoretična vaja. Kloniranje ljudi ni več znanstvena fantastika, ampak znanstveno dejstvo. Ustaviti moramo vse programe kloniranja, pri katerih uporabljajo človeška tkiva.«
Terapevtsko kloniranje, na primer, je v Veliki Britaniji, epicentru vedno novih in novih debat na to temo, dovoljeno. Gre za razmnoževanje človeških zarodnih celic, namenjenih raziskavam, kako iz izvornih celic pridobiti zdravila za vrsto najusodnejših bolezni, ki pestijo človeški rod. Kloniranje otrok pa je nedovoljeno po zakonu o človeškem reproduktivnem kloniranju, ki je začel veljati prejšnji mesec.
Vest o Dollyjini artritičnosti je prišla v javnost skoraj hkrati z novico iz Združenih držav, da je znanstvenikom uspelo klonirati in gensko modificirati posebno mini vrsto prašičev, pri katerih bi lahko dobivali organe za presaditve, ki naj jih človeško telo ne bi zavračalo.
To pa sta le dve od zgodb, povezanih s kloniranjem. Lani so nekatere še bolj burkale svetovno javnost. Največji vihar je sprožila izjava italijanskega ginekologa Severina Antinorija, da namerava z ameriškim kolegom Panosom Zavosom klonirati človeka, če bo treba, tudi v mednarodnih vodah, kamor roka zakonov ne seže. Izjavo postavljaškega ginekologa, ki je v domovini znan tako po uspešni kliniki za zdravljenje neplodnosti kot po šopirjenju v raznih televizijskih oddajah zabavnega formata, so mnogi svetovni strokovnjaki s področja človeške reprodukcije in tehnologij kloniranja sprejeli s skepso, češ da je veliko lažje zganjati hrup in si delati reklamo, kot pa v resnici klonirati zdravo človeško bitje. Resnejša je bila novica, ki jo je ob koncu leta objavila ameriška družba Advanced Cell Technology. Njeni znanstveniki so ustvarili kloniran zarodek do prve stopnje razvoja – majhno skupino celic, ki so bile natančen genetski posnetek darovalke. Preden so proces razvoja ustavili, je zraslo približno pol ducata celic, vendar so bile te namenjene terapevtskim raziskavam, zagotavljalo pri ACT.
Povprečje javnega mnenja v ZDA, Evropski uniji ter Britaniji in Franciji posebej je bilo njihovemu dejanju nenaklonjeno. Vatikan je poskus brezpogojno obsodil, ruska pravoslavna cerkev, na primer, pa je kloniranje ljudi obsodila kot umor. Agencije