Očem nevidne pršice, sicer v daljnem sorodstvu s pajki, živijo v toplem in vlažnem okolju. Zadržujejo se v vzmetnicah, vzglavnikih, pokrivalih, talnih oblogah, preprogah, živalskih kožah, tapeciranem pohištvu, oblekah, igračah. Alergijsko reakcijo izzovejo njihovi iztrebki in odmrle živali. Težavam, ki so sicer lahko celoletne, se izognete, če boste svoje bivališče primerno uredili. Tisti, ki imajo težave s pršico, so pogosto alergični tudi na morske sadeže.
3. ŽIVALSKA DLAKA
Pri nastanku alergijske bolezni na dlake je najpogostejši krivec mačja dlaka, veliko redkeje pasja. Alergija na ptičje perje je redka. »V blazinah z gosjim perjem se zadržujejo pršice in ljudje zato velikokrat napačno sklepajo, da so alergični na naravno gosje perje v odejah in oblačilih. V resnici pa reagirajo na pršico,«
4. PLESNI
Najpogosteje so v vlažnih predelih kuhinj, kopalnic, kletnih prostorih, tudi v lončnicah, posodah za smeti, slabo vzdrževanih klimatskih napravah, na vlažnih stenah pod tapetami.
5. MLEKO, JAJCA, MOKA, ARAŠIDI, RIBE IN MORSKI SADEŽI (več o alergijah na hrano)
Alergija na hrano ni tako pogosta, kot ljudje mislijo. Strokovnjaki domnevajo, da jo imajo približno trije odstotki populacije. Težave se lahko pojavijo takoj po zaužitju ali več ur pozneje. Kažejo se kot koprivnica, srbeči izpuščaji na koži, rdečica, otekanje, srbenje oči, kihanje, zamašen nos, krči v trebuhu, bruhanje, driska, anafilaksija. Zadnja je najtežja možna alergijska reakcija. Med živili po pogostosti mleko, jajca, moko, arašide, ribe in morske sadeže. »Mleko vsebuje veliko alergogenih proteinov. Alergija nanj se pojavi takoj po rojstvu, v osemdesetih do devetdesetih odstotkih izgine do tretjega leta starosti. Alergija na jajčni beljak je pogostejša kot na rumenjak, tako da odsvetujemo uživanje jajc do prvega leta starosti.«