Gotovo med majhnimi punčkami ni niti ene, ki ne bi sanjarila o princeskah, vilah, konjih in samorogih. Deklice so imele od nekdaj rade konje, ker so ti postali v popularni kulturi tako priljubljeni, pa se zdi, da jih je v zadnjem desetletju vse več, ki si želijo jahati. In če že ne morejo jahati samoroge, so odločene, da bodo jahale konje ali vsaj ponije. Jahanje za otroke tako postaja dejavnost, po kateri je vse več povpraševanja.
Verjetno mislite, da je jahanje za otroke bolj razširjeno na podeželju kot v urbanih središčih, a vendarle ni tako. Na podeželju otroci večinoma jahajo le, če imajo konje doma ali kakšen od sosedov ali sorodnikov, šole jahanja pa niso ravno pogoste. Povsem drugače pa je v mestih. Tam je več povpraševanja in šole jahanje so zato bolj organizirane – na obrobju vsakega mesta vam je tako na voljo jahanje za otroke, pa tudi šole jahanje za odrasle, terensko jahanje in podobno. Nenazadnje pa se najdejo možnosti jahanja celo v samem mestu – v Ljubljani na primer lahko izkoristite tudi zelene predele mesta.
Kljub temu, da si otroci oziroma predvsem deklice želijo jahati že nekje od tretjega leta naprej, pa je z jahanjem seveda treba nekoliko počakati. Tako majhne otroke sicer lahko posedemo na ponija ali konja, če ga pri hoji v ogradi vodi odrasla oseba, da bi jezdili samostojno, pa niso pripravljeni še kar nekaj let. Treba je namreč počakati, da so otroci dovolj veliki v fizičnem smislu, prav tako pa morajo dozoreti – zavedati se je namreč treba, da jahanje konja ni tako kot vožnja kolesa, saj gre vendarle za živo bitje, ki ima lastno voljo. Jahanje za otroke je lahko tudi nevarno, če se otrok ne nauči konja spoštovati, z njim pravilno ravnati, mu prisluhniti. Prav zato poteka učenje počasi in postopoma, vedno pa se jezdi pod nadzorom in znotraj ograde. Jahanje na terenu ion samostojno jahanje je nekaj, kar je lahko na voljo odraslim, ki se dobro zavedajo, da je konj sicer res domača žival, vendar kljub vsemu žival, ki je lahko včasih tudi nepredvidljiva, ob čemer jo je včasih tudi težko obvladati.
Jahanje za otroke je torej zagotovo dejavnost, h kateri velja nadebudneža ali nadebudnico spodbujati, vendar šele, ko je starost primerna. Nenazadnje se nič ne mudi in bolje je, da se otrok najprej uči osnov in se vadi v ravnanju z živaljo dokler stoji na trdnih tleh. Občasno jahanje ob vodenju konja za povodec ali skupno jahanje z odraslim mora zadostovati, dokler nismo prpričani, da otrok dejansko zmore premišljeno in razumno ravnati s konji.