Aronija je rastlina, katere temni, skoraj črni plodovi so cenjeni zaradi svojih izjemnih zdravilnih lastnosti in sposobnosti upočasnjevanja staranja. Črnoplodna aronija (Aronia melanocarpa) je znana po visoki vsebnosti antocianinov, vitaminov (P, C, B, A), mineralov ter drugih bioaktivnih snovi. Njene sestavine pozitivno vplivajo na ožilje, uravnavajo krvni tlak, odpravljajo prebavne težave, preprečujejo arteriosklerozo in lajšajo migrene.
Poleg tega ščitijo črevesje, krepijo slabokrvne, izboljšujejo spomin, vid ter elastičnost kože. Na voljo so številni izdelki iz aronije, kot so marmelade, džemi, aronija sok, vitaminski napitki, prehranski dodatki ter kozmetični izdelki za nego kože.
Aronija, poznana tudi kot sibirska borovnica, vsebuje obilje biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov, ki ji dajejo zdravilne lastnosti. Njeni plodovi so bogat vir naravnih barvil in antioksidantov, zaradi česar je priljubljena v prehrani in zdravilstvu.
Aronija skozi zgodovino in gojenje
Aronija izvira iz Severne Amerike, kjer so jo že starodavni Indijanci cenili zaradi njenih zdravilnih in hranilnih lastnosti. Danes je znana predvsem kot sibirska borovnica, saj je razširjena v državah nekdanje Sovjetske zveze. Aronijo pridelujejo tudi v Skandinaviji, Avstriji, na Poljskem ter ponekod pri nas. Gojenje aronije je enostavno, saj uspeva na revnih tleh, če niso preplitva ali zamočvirjena. Rastlina je odporna na škodljivce, nizke temperature in celo ultravijolično sevanje. Aronija lahko doseže višino od 1 do 3 metrov, njene najbolj plodne veje pa so stare med 2 in 6 let. Starejše veje običajno odstranijo, saj niso primerne za strojno obiranje plodov.
Bogastvo koristnih snovi v aroniji
Zreli plodovi aronije so izjemno bogati z biofenoli, tanini, flavonoidi in antocianini. Antocianini dajejo plodovom temno barvo in skupaj s flavonoidi ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo. Biofenoli pomagajo pri celjenju ran, izločanju strupenih snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo krvni tlak ter izboljšujejo elastičnost ožilja. Karoteni varujejo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene in ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.
Vitamini in minerali v aroniji
Aronija je prava vitaminska bomba. Njeni plodovi vsebujejo visoke koncentracije vitamina A in kar 8–10-krat več vitamina C kot južno sadje. Vsebuje tudi vitamin P, ki podpira delovanje vitamina C, vitamine skupine B (B9, B6, B2), vitamin E ter minerale, kot so kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor. Zaradi visoke vsebnosti pektina so jagode aronije idealne za pripravo marmelad in džemov, medtem ko je sveže iztisnjen sok priporočljivo uživati v omejenih količinah (25–50 ml dnevno) zaradi njegove koncentriranosti.
Sok aronije se pogosto uporablja kot naravno rastlinsko barvilo, saj ne vsebuje strupenih snovi. Prav tako se dodaja za obarvanje svetlejših sokov in je na voljo v trgovinah z zdravo prehrano ter lekarnah. Njegove lastnosti omogočajo tudi uporabo v industriji kot rastlinsko barvilo.
Izjemna antioksidativna moč aronije
Aronija ima najvišjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo sposobnost absorpcije prostih radikalov. S 16.062 µmol/100 g ploda daleč presega antioksidativno moč borovnic, brusnic in granatnega jabolka. Priporočen dnevni vnos ORAC enot znaša 1.670, kar kaže na izjemno učinkovitost aronije pri zaščiti telesa pred oksidativnim stresom.
