Gradbeništvo kot pomemben del svetovnega gospodarstva
Gradbeništvo je z okoli tri tisoč milijardami dolarjev ustvarjene vrednosti na leto pomembni del svetovnega gospodarstva. A v zadnjih desetletjih se je ugled te panoge precej zmanjšal. Zelo prožna politika zaposlovanja v gradbeništvu je pripeljala do tega, da delo v tem delu gospodarstva skoraj povsod velja za zaposlitev z majhnim ugledom (več o brežinah).
To ne velja le za industrijsko najrazvitejši del sveta (Severna Amerika, Zahodna Evropa, Japonska, Avstralija), kjer se ustvarja 77 odstotkov nove gradbene vrednosti. Gradbeništvo nima nič večjega ugleda niti v državah v razvoju. V manj razvitem delu sveta dela 74 odstotkov od vsega okoli 111 milijonov gradbenih delavcev.
Zadnje poročilo ILO iz Ženeve ugotavlja, da so razlogi za tako stanje težje pridobivanje zaposlenih, zanemarjanje pridobivanja spretnosti kakor tudi vse večje opiranje na zaposlene s skrajšanim delovnim časom. Narodnostne manjšine in slabo izobraženi imigranti, delavci na začasnem delu, ki neredko slabo govorijo jezik države, v kateri delajo, kakor tudi domači migranti, prišleki s podeželja imajo pogosto velik delež v celotnem številu zaposlenih v gradbeništvu.
V razvitih državah sveta se povprečna starost gradbenih delavcev povečuje. V Zahodni Evropi in ZDA ni lahko zapolniti delovnih mest starejših, ki odhajajo v pokoj. Relativno gledano so se v ZDA plače gradbenih delavcev v zadnjih dveh desetletjih poslabšale. Prej so bile večje kakor v drugih panogah prav zato, da bi delavce motivirali, da bi delali v gradbeništvu.
Veliko je srednje razvitih držav in držav v razvoju, v katerih je prav gradbeništvo del gospodarstva z izjemno visoko stopnjo rasti. Gradbeništvo ponuja možnost mnogim slabo izobraženim, da si najdejo delo. A tudi njim je to nemalokrat le začasna rešitev, dokler ne najdejo lažje in/ali bolje plačane zaposlitve.