Življenje za računalnikom

A neighborhood in The Sims consists of a singl...
A neighborhood in The Sims consists of a single screen displaying all playable houses. (Photo credit: Wikipedia)

Ali je zasvojenost z računalniškimi igrami prepoznana kot problem tudi pri nas
Pred dobrim letom je Južnokorejcu pri rosnih 28 letih zastalo srce. Zastoj naj bi bil posledica 50-urnega igranja računalniške igrice z le malo odmori. Podobni primeri so bili ugotovljeni tudi na Kitajskem, kjer je trinajstletnik skočil skozi okno, da bi se pridružil junakom iz najljubše igrice, neki šestnajstletnik pa je umoril strica, da bi prišel do denarja za igranje po internetu. Toda zavedati se moramo, da so vsi ti primeri skrajni in se ne zgodijo vsakomur, ki dolgčas preganja z računalniškimi igrami.
Računalniki, računalniške igre in internet so se zasidrali v vsakdanjik. Uporaba računalnikov doma je presegla službeno in pomeni velik, skoraj glavni vir zabave za mnoge. Večina jih tehnologijo uporablja v neki dokaj zdravi meri, druge pa je čezmernost vrgla iz ravnotežja, zaradi česar trpijo njihovo delo, šola, prijatelji in celo družina.

Neprepoznan problem. Zato je precej presenetljivo, da v medicinski klasifikaciji na Slovenskem odvisnost od računalniških iger in interneta ni diagnosticirana motnja. »Zato tudi ni uradnega statističnega podatka o številu zasvojenih z internetom in računalniškimi igricami pri nas,« je povedala profesorica socialne pedagogike in družinska terapevtka Anka Gorše Goli s centra za psihološko svetovanje Posvet. Dodaja, da se takšne težave običajno prepoznajo v sklopu drugih motenj. »Internet in računalnik sta v marsičem olajšala naše vsakdanje življenje in delo. Pri nekaterih pa lahko uporaba preraste v odvisniško vedenje oziroma zasvojenost, tako kot pri vseh drugih odvisnostih. Takšno vedenje lahko razvijejo tiste osebe, ki imajo težave na različnih področjih funkcioniranja.« Tehnologija tako ponuja umik iz neugodne resničnosti ali nadomestilo za zadovoljstvo na drugih področjih življenja. »Tovrstno odvisniško vedenje prinaša takojšno zadovoljitev neke potrebe, sprostitev, ugodje, spremembo zavedanja ali čustvovanja,« pravi terapevtka.

Znaki te odvisnosti so podobni kakor pri vsaki drugi. Pokazatelji zasvojenosti so nezmožnost nadzora nad količino igranja ali nezmožnost nehanja igranja kljub drugačni zavestni odločitvi, zanikanje ali celo prikrivanje trajanja igranja in posledic, ki se kažejo na različnih področjih, kot so družinski odnosi, finance, telesno zdravje. Tudi če za igranje porabimo več časa in denarja, kot smo sprva nameravali, je to eden od znakov nezdravega odnosa do najljubše računalniške igrice. Utegne sprožiti finančne težave in zanemarjanje družine, prijateljev in celo obveznosti, kot sta šola ali služba. Pomembna kazalca odvisnosti sta tudi močna želja oziroma hrepenenje po igranju ter nastanek tolerance, ko moramo, da bi dosegli ugodje, v navideznem svetu izbrane igrice preživeti čedalje več časa.

Seveda na približevanje zasvojenosti opozarjajo nekateri znaki. Eden je dobro počutje med igranjem, iskanje izgovorov za nadaljno igro, češ, samo še tole bitko končam, toda ko naslednjič pogledate na uro, sta minili že dve uri. Končati igro in izklopiti računalnik postane težko. Občutek izgubljenosti in razdražljivost, ko računalnik ni pri roki, laganje domačim in prijateljem, koliko časa preživimo za njim, tudi pritožbe domačih zaradi števila ur, ki jih preždimo pred računalniškim zaslonom, in navsezadnje telesne težave, na primer migrenski glavoboli, suhe oči, bolečine v hrbtu in nespečnost, nas opozarjajo na predolgo druženje z najljubšimi virtualnimi junaki.

Gorše Golijeva svetuje, da se zasvojenosti izognemo oziroma jo zdravimo z rabo računalnika in interneta le za nujna opravila, da opustimo brezciljno brskanje po spletu in odstranimo računalniške igrice s trdega diska, da časovno in finančno omejimo domačo rabo interneta ter da načrtujemo in izvajamo aktivnosti proč od računalnika, kot so izleti, branje knjig, ukvarjanje s športom. »Za normalno življenje si je v današnjem času težko predstavljati, da bi oseba popolnoma nehala uporabljati računalnik, je pa pomembno, da prepozna problem, njegove posledice in da se drži omejitev, ki si jih je postavila,« pojasnjuje sogovornica.

Zdrava mera. Govorili smo z mnogimi strastnimi igralci računalniških iger, takimi, ki se borijo z navideznim nasprotnikom, in tistimi, ki prek povezave v internet oziroma v mrežo računalnikov igrajo proti drugim udeležencem. Vsi priznavajo, da so bili že večkrat pred računalnikom celo vso noč in po več kot dvanajst ur, vendar ni nihče zaradi tega zanemaril šole ali službe, vedno so poskrbeli, da so igrali ob prostih dneh.

Najbolj privlačni za takšno preganjanje dolgčasa so tako imenovani lan-partyji, ko se zbere skupina igralcev in svoje računalnike poveže v posebno omrežje, prek katerega nato igrajo različne igre. Takih zabav je več vrst. Lahko so tekmovalne, kjer so igre vnaprej določene, zanje so postavljeni namenski strežniki, čas igranja je odmerjen, zbirajo se točke, na začetku se plača štartnina in zmagovalce čakajo nagrade. Na promocijskih se predstavlja neka nova igra, dogodek organizira njen založnik, glavna nagrada pa je produkt, katerega prodajo spodbujajo. Lan-party je lahko tudi spremljevalna prireditev nekega večjega dogodka, kot so konference ali sejmi. Lahko pa se zgolj dobijo prijatelji in zasedejo dnevno sobo enega od njih ali celo najamejo kakšen večji prostor, na primer v gasilskem domu, in tam potem igrajo, kolikor jih je volja. Takšne zabave, pravijo, niso problematične, saj gre predvsem za druženje s prijatelji in tudi spoznavanje novih ljudi, pa čeprav prek računalniškega omrežja.

Stranski učinki. Tudi če se posameznik z računalniškimi igricami ne zasvoji, ima igranje nekatere stranske učinke. Kakšni so, je odvisno od posamezne igre. Med najbolj znanimi od teh, ki se je igrala povsod, tudi na delovnih mestih, je gotovo tetris. Po nekaj urah igranja je zagotovo vsakdo, ko je zaprl oči, videl padajoče like in jih nehote zlagal v urejene vrste. Svojstven stranski učinek ima simulacija vsakodnevnega življenja The Sims, kjer igralec v digitalnem svetu oblikuje družino, ji zgradi in opremi hišo, otroke pošlje študirat, odrasle člane zaposli in tako naprej. Ko preživi konec tedna ob tej igri, ga kaj kmalu začnejo obhajati misli, da tudi njega nekdo upravlja. Vendar ti stranski učinki, ki znajo biti včasih prav zabavni, hitro minejo, če ostane igranje časovno v nekem normalnem okviru.

 

Enhanced by Zemanta