Muzej na prostem Rogatec je doslej največji muzej na prostem na Slovenskem. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo, zato je bil z odlokom Vlade Republike Slovenije leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (UL RS 81/99). V njem je predstavljeno življenje in delo kmetov in obrtnikov 19. in začetka 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačke gore in Maclja.
Petnajst različnih prenesenih ali rekonstruiranih objektov ter spremljajočih funkcijskih prvin je na muzejskem prostoru zasnovanih v treh različnih sklopih. Domačijo sestavljajo rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita z ograjenim vrtom, gospodarsko poslopje z gnojiščem in poljskim straniščem, čebelnjak, svinjaki in kozolec. Upravni del predstavlja ,loden’, prvotno trška trgovina z mešanim blagom, ki ima danes tudi funkcijo muzejske trgovine z upravnimi prostori. V tretjem sklopu pa je gostinski del z vinsko kletjo v funkciji, pušenšanka’ in značilno zasajenimi brajdami.
Muzej Rogatec ohranja krajinske in kulturne vrednote
Muzej na prostem Rogatec je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta.
V prihodnje je načrtovana širitev muzeja (potrjena z Ureditvenim načrtom leta 1998) s prezentacijo tipološko raznolikega stavbnega in kulturnega izročila: domačijo malega kmeta in kamnarja, kamnarsko bajto kot delavnico, vinsko kletjo in sušilnico za sadje in lan.
Muzej na prostem Rogatec je namenjen trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih vrednot, prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ (na samem mestu) ter v medijih, učno-demonstracijskemu delu ter znanstvenoraziskovalnemu delu.
“ŽULIKE MOJE BABICE”
je aktiven program, saj obiskovalci neposredno sodelujejo oz. sami poprimejo za delo.
Trajanje programa: 2,5 h
Minimalno število udeležencev: 20
Vsebina programa:
- ogled Muzeja na prostem Rogatec z vodenjem,
- priprava in peka kruha v kmečki peči,
- etno-delavnice: (2 vsebini po dogovoru in želji skupine)
Različne možnosti izbire
- pletenje kitic iz ličja
- izdelava rož iz papirja
- obisk pri kovaču
- luščenje koruze
- drugo kmečko opravilo
- hoja na hoduljah
- izdelava voščilnic z žigi iz krompirja
- spomladi izdelava piščali iz lubja
- plesna delavnica (rašpla ali mazurka)
- lutkovna klepetalnica
- izdelava preprostega ljudskega glasbila – “nunalce”
- igramo se “mlin” in druge igre
- zeliščarska delavnica (spoznavanje zelišč na zeliščnem vrtu)
- čebelarska delavnica
Čebelarska delavnica v Muzeju na prostem Rogatec
Čebelarska delavnica je zelo popularna izbira obiskovalcev. Je zelo poučna in ponuja več možnosti:
- čebelar predstavi življenje in delo čebel
- predstavitev čebeljih izdelkov
- izdelava voščenih obeskov
- lastna izdelava svečke
Delavnico izvaja Čebelarstvo Pavlovič.
Skupino razdelimo v tri manjše skupine, ki v časovnem zaporedju po 3 x 20 minut obiskujejo posamezne delavnice: Najprej oblikujejo svoje lastne pekovske izdelke in jih položijo v krušno peč v muzejski črni kuhinji.
Odvisno od izbrane vsebine si vsak izdela zapestnico iz ličja ali papirnato rožo, morda skuje celo svoj žebelj za spomin, se preizkusi pri kakšnem kmečkem opravilu (jeseni ličkanje ali luščenje fižola, koruze) ali kar v hoji na hoduljah, morda pa s pomočjo žigov iz krompirja izdela svoj pisemski papir ali pa se nauči osnovnih korakov ljudskega plesa oz. izdelali preprosto ljudsko glasbilo – “nunalco”…
Po “napornem delu” v delavnicah nas usposobljeni turistični vodiči popeljejo po muzeju še na potep v preteklost in nam povedo marsikaj zanimivega o predstavljeni arhitekturi in življenju naših prednikov. Medtem pa so že pečene tudi naše “žulike”, hlebčki in štručke.