Izumirajoči jeziki so jezikovne skupine, ki se soočajo z trendom zmanjšane uporabe v vsakdanji komunikaciji. Pri tem izumirajoči jeziki doživljajo razne usode, ki privedejo do tega, da nek jezik v komunikaciji ne uporablja niče. V komunikaciji vsakdanjika so jeziki, ki jih nihče ne uporablja postali na račun dejstva, da uporabe v bodisi pisni ali govorni obliki ne obvlada nihče.
Vzroki, da izumirajoči jeziki obstajajo je več. Največkrat gre za jezike, ki jih na njihovem naselitvenem območju obdaja veliko večja tuja jezikovna skupina . V vsakdanjiku se zaradi naravnih procesov in dnevnih odnosov ljudi zgodi, da veliko večja tuja jezikovna skupina na tak ali drugačen način doseže zmanjšanje ali celo izginotje manjše jezikovne skupine. Veliko vlogo pri tem odigrajo nedemokratični procesi zatiranja in preganjanja ter nasilne uveljavitve moči oblasti. Pomoč, ki bi jo v obliki ponujenih možnosti za zaščito izumirajoči jeziki prejeli od enake ali sorodne jezikovne skupine pa ni ali je ni mogoče izvesti. Prav zaradi omenjenih nedemokratičnih procesov in nasilne uveljavitve volje oblastnikov večinskega jezika. Izumirajoči jeziki se sicer lahko ohranijo z načrtno podporo in težnjami ter aktivnostmi v prid ohranjanja jezika. Zapis v pisni ali govorni obliki, ki jo izumirajoči jeziki poznajo in imajo, je dober porok in garancija, da se tak jezik ohranja za poznejše rodove in vse, ki jih izumirajoči jeziki zanimajo.
V današnjem času se na srečo velikokrat tudi zavedamo pomena, ki jih izumirajoči jeziki imajo za
ohranjanje kulture . Brez jezika naroda ni, zato se v sodobnem svetu, kjer prevladujejo večje jezikovne skupine, ljudje, ki znajo manjšinske jezike tega tudi dobro zavedajo. Dobra in pametna skupina, ki zazna nevarnost, da njihov jezik zdrsne v skupino, katero predstavljajo izumirajoči jeziki, se tega procesa najprej zaveda ter ustrezno ukrepa. Skrb, da se jezik manjše jezikovne skupine ne uvrsti na seznam, ki ga predstavljajo izumirajoči jeziki je ne samo dobro, ampak tudi plemenito dejanje.